1991/1992: 1. mesto: Vileda Maribor
1992/1993: 1. mesto: Vileda Maribor
1993/1994: 1. mesto: Salonit Anhovo; 2. mesto: Vileda Maribor
1994/1995: 1. Salonit Anhovo; 3. mesto: Bella Viola Maribor
1995/1996: 1. mesto Salonit Anhovo; 3. mesto: Marles Maribor
1996/1997: 1. mesto: Salonit Anhovo; 2. mesto: Gradis Maribor
1997/1998: 1. mesto: Fužinar Ravne; 3. mesto: Gradis Maribor
1998/1999: 1. mesto: Fužinar Ravne; 2. mesto: IGM Stavbar Maribor
1999/2000: 1. mesto: Elvo Bled; 5. do 8. mesto: IGM Stavbar Maribor
2000/2001: 1. mesto: Žurbi Team Kamnik; 5. do 8. mesto: IGM Stavbar Maribor
2001/2002: 1. mesto: Calcit Kamnik; 3. mesto: IGM Stavbar Maribor
2002/2003: 1. mesto: Calcit Kamnik; 2. mesto: IGM Stavbar Maribor
2003/2004: 1. mesto: Šoštanj Topolšica; 5. mesto: IGM Stavbar Maribor
2004/2005: 1. mesto: Autocommerce Bled; 5. mesto: IGM Stavbar Maribor
2005/2006: 1. mesto: Autocommerce Bled; 2. mesto: IGM Stavbar Maribor
2006/2007: 1. mesto: Autocommerce Bled; 2. mesto: IGM Stavbar Maribor
2007/2008: 1. mesto: ACH Volley Bled; 3. mesto: IGM Stavbar Maribor
2008/2009: 1. mesto: ACH Volley Bled; 5. do 8. mesto: MTB Maribor
2009/2010: 1. mesto: ACH Volley Bled; 5. do 8. mesto: MTB Maribor
2010/2011: 1. mesto: ACH Volley Bled; 10. mesto: OK Maribor
2011/2012: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. do 8. mesto: OK Maribor
2012/2013: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. mesto: OK Maribor
2013/2014: 1, mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. do 8. mesto: OK Maribor
2014/2015: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. do 8. mesto: OK Maribor
2015/2016: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. do 8. mesto: OK Maribor
2016/2017: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. do 8. mesto: OK Maribor
2017/2018: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 5. do 8. mesto: OK Maribor
2018/2019: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 4. mesto: OK Maribor
2019/2020: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 3. mesto: OK Maribor
2020/2021: 1. mesto: Merkur Maribor
2021/2022: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 3. mesto: Merkur Maribor
2022/2023 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 3. mesto: Merkur Maribor
2023/2024: 1. mesto: ACH Volley Ljubljana; 3. mesto: i-Vent Maribor
1991/1992: Vileda Maribor
1992/1993: Salonit Anhovo
1993/1994: Vileda Maribor
1994/1995: Vileda Maribor
1995/1996: Salonit Anhovo
1996/1997: Salonit Anhovo
1997/1998: Fužinar Ravne
1998/1999: Fužinar Ravne
1999/2000: Salonit Anhovo
2000/2001: Žurbi Team Kamnik
2001/2002: Salonit Anhovo
2002/2003: Salonit Anhovo
2003/2004: Salonit Anhovo
2004/2005: Autocommerce Bled
2005/2006: Prevent Gradnje IGM Maribor
2006/2007: Autocommerce Bled
2007/2008: ACH Volley Bled
2008/2009: ACH Volley Bled
2009/2010: ACH Volley Bled
2010/2011: ACH Volley Bled
2011/2012: ACH Volley Ljubljana
2012/2013: ACH Volley Ljubljana
2013/2014: Salonit Anhovo
2014/2015: ACH Volley Ljubljana
2015/2016: Calcit Kamnik
2016/2017: Calcit Kamnik
2017/2018: ACH Volley Ljubljana
2018/2019: ACH Volley Ljubljana
2019/2020: ACH Volley Ljubljana
2020/2021: Calcit Kamnik
2021/2022: ACH Volley Ljubljana
2022/2023: ACH Volley Ljubljana
2023/2024: Calcit Kamnik
Milan Primec je odbojko začel igrati v rojstnih Hočah, bil je član ekipe, ki je leta 1962 osvojila naslov slovenskega mladinskega in članskega prvaka in istega leta tudi mladinskega prvaka Jugoslavije. V kvalifikacijah se je uvrstila v prvo jugoslovansko zvezno ligo, v kateri je igrala v letu 1963, a izpadla. V letu 1964 in 1965 je Primec igral za tedaj združeno ekipo OK Branik – Hoče v prvi jugoslovanski ligi, po izpadu iz nje v drugi, nato je prevzel vodenje članske ekipe, leta 1973 pa je postal trener OK Branik in člansko ekipo vodil do leta 1976, ko je bil na podlagi portoroških sklepov v Mariboru ustanovljen klub z nazivom OK Maribor. Ekipa je pod vodstvom Milana Primca igrala v drugi jugoslovanski ligi, zahod, v letu 1980 osvojila naslov prvaka lige in v kvalifikacijski tekmi za napredovanje v prvo zvezno ligo 18. maja v Karlovcu s 3:1 premagala Borovo. Prvoligaška sezona 1980/1981 se za ekipo Stavbarja Maribor ni končala po željah, saj je izpadla, v sezoni 1981/1982 igrala v drugi ligi, v sezoni 1982/1983 pa se vrnila v prvo in decembra 1983 dosegla enega največjih klubskih uspehov – na finalnem turnirju za jugoslovanski pokal v Mariboru je za zagrebško Mladostjo osvojila drugo mesto in prvič zaigrali na evropskem prizorišču. Mariborski odbojkarji so prvenstvo Jugoslavije v sezoni 1984/1985 sklenili kot deveti, prav tako deveti so bili v sezoni 1985/1986. Sredi leta 1986 je Primec končal trenersko pot in prevzel mesto strokovnega vodje klubskih ekip.
Primec je bil tudi selektor slovenske moške reprezentance v nekdanji Jugoslaviji in pomočnik selektorja članske reprezentance Jugoslavije in z njo leta 1983 osvojil zlato kolajno na balkanskem prvenstvu, vrsto let je bil trener pri OK Galeja Malečnik, dvanajst let pa tudi predsednik slovenske trenerske organizacije. Umrl je aprila leta 2017.
Dragutin Baltić je odbojko začel igrati v klubu Ribnica Kraljevo, z njim in pozneje s Krajinametalom Bihać igral v prvi jugoslovanski ligi, bil je tudi mladinski in članski jugoslovanski reprezentant, po preselitvi v Maribor poleti leta 1989 pa je postal igralec, kapetan in trener v OK Maribor in tudi slovenski reprezentant. V sezoni 1991/1992 je z ekipo pod nazivom Vileda Maribor osvojil prvi naslov državnega prvaka v samostojni Sloveniji in pokalno lovoriko, v naslednji sezoni še drugi naslov državnega prvaka, v sezonah 1993/1994 in 1994/1995 še dve pokalni lovoriki. Mariborski odbojkarji so januarja 1994 igrali v pokalu evropskih prvakov in v osmini finala izpadli proti velikanu evropske odbojke, italijanskemu klubu Maxicono Parma, januarja 1995 pa se po zmagi nad turškim Netasom uvrstili v četrtfinale evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Baltić je bil trener mariborskih odbojkarjev do poletja 1996, avgusta leta 1997 je prevzel treniranje odbojkaric Infonda Branika, z njimi je od leta 1997 do leta 2002 osvojil pet zaporednih naslovov državnih prvakinj in od leta 1997 do 2003 šest zaporednih pokalnih lovorik. Julija 2004 je zapustil OK Branik in avgusta prevzel treniranje odbojkarjev Stavbarja IGM Maribor in z njimi v sezoni 2005/2006 osvojil slovenski pokal.
V sezoni 2006/2007 je Baltić prevzel odbojkarje Autocommerca Bled, sedaj ACH Ljubljana, z njim osvojil več naslovov državnega in pokalnega prvaka, naslov prvaka v evropskem pokalu Top Teams, pozneje pa je z uglednimi klubi v tujini osvajal državna prvenstva. Od leta 2001 do 2007 je bil selektor ženske reprezentance Slovenije, pozneje tudi Bolgarije, med leti 1993 in 1996 je bil pomočnik selektorja moške reprezentance Slovenije in pozneje tudi selektor moške reprezentance Severne Makedonije.
Sebastijan Škorc je odbojko začel igrati v Hočah, nato leta 1989 prestopil k pionirski ekipi OK Maribor, z njo na prvenstvu Jugoslavije v Osijeku osvojil drugo mesto in bil izbran za najboljšega igralca. Prvič je za za člansko ekipo kluba zaigral jeseni leta 1993 in z njo v sezonah 1993/1994 in 1994/1995 veselil naslova slovenskega pokalnega prvaka. Leta 2004 je zaigral za francoski klub Saint-Brieuc CAVB, nato je igral za sloviti Paris Volley, se vrnil v Slovenijo in postal član kluba Autocommerce Bled, sedaj ACH Ljubljana, nato leto dni spet igral za Paris Volley, od tam pa prestopil v črnogorsko Budvansko rivijero. Z vsemi tremi klubi je igral v ligi prvakov. S Parižani je osvojil tretje mesto v evropskem pokalu CEV in naslov prvaka Francije, z ACH naslov lige Top Teams, na dveh sklepnih turnirjih Top Teams in pokala CEV pa je bil izbran za najboljšega prostega igralca.
Leta 2012 se je Škorc vrnil v OK Maribor kot igralec in trener, junija 2015 je postal trener odbojkaric Nove KBM Branika in z njimi osvojili pokalno lovoriko. V sezoni 2016/2017 je zaigral za OK Hoče, se poleti leta 2017 vrnil v OK Maribor in od takrat dalje je trener članske ekipe, ki ji je največji podvig uspel v sezoni 2020/2021, ko je osvojila tretji naslov državnega prvaka in prvič v zgodovini kluba zaigrala v ligi prvakov. OK Maribor je bil tudi dvakrat drugi v ligi Mevza. Škorc je bil od leta 1998 do 2012 slovenski reprezentant, igral je na štirih evropskih prvenstvih, kot pomočnik selektorja reprezentance pa je na p evropskih prvenstvih osvojil dve srebrni kolajni.
Od leta 1976, ko sta bila v Mariboru ustanovljena reprezentančna odbojkarska kluba, OK Branik in OK Maribor, so ob odbojkarjih, njihovih trenerjih in pomočnikih za razvoj tega športa v Mariboru zaslužni tudi klubski delavci, predsedniki, direktorji, tehnični vodje, tajniki… V omenjenem obdobju se je zvrstila množica ljudi, ki so na tak ali drugačen način prispevali k rasti kluba. Med njimi si posebno mesto zaslužijo Zlatibor Krajnčič, Jože Najdič, Peter Greif, Teo Pajnik, Mladen Gogić, Tone Sršen, Peter Možič, Matjaž Strdin, Milan Kuster….
Priznanje za prispevek k razvoju odbojke v Mariboru in Sloveniji so doslej dobili številni igralci, igralke, trenerji in zaslužni odbojkarski delavci obeh mariborskih klubov.
Bloudkova nagrada: Adolf Urnaut (2018, OK Branik)
Bloudkova plaketa: Anica Flis Mihorko (1977, OK Železničar), Tone Ule (1980, OK Branik), Edi Dolinšek (1981, OK Branik), OK Paloma Branik (1983), Vlado Skerbinjek (1984, OK Branik), Alfred Dvoršak (1990, OK Branik), Milan Primec (1992, OK Maribor), Adolf Urnaut (2011, OK Branik), ženska odbojkarska reprezentanca Slovenije do 21 let, tudi z igralkami Nove KBM Branika (2017).
Bloudkova značka: Monika Švarc Bezjak (1980, OK Železničar)
Cizljeva plaketa: Milan Primec (1981, OK Maribor), Vlado Skerbinjek (1983, OK Branik), Tone Sršen (1984, OK Maribor), Alfred Dvoršak (1984, OK Branik), Franc Petermanec (1985, OK Železničar), Tone Ule (1986, OK Branik), Marjan Bezjak (1987, OK Branik), Peter Greif (1990, OK Maribor), Svetozar Krstič (1995, OK Maribor), Janko Šarman (1996, OK Maribor), Edi Dolinšek (1996, OK Branik), Miroslav Blažič (1998, OK Maribor), Zlatibor Krajnčič (2003, OK Maribor), Mladen Gogič (2004, OK Maribor), Vladimir Šedivy (2006, OK Branik), Teobald Pajnik (2012, OK Maribor), Bruno Najdič (2015, OK Branik).
Priznanje, športnica Maribora: Barbara Kislinger (OK Branik, za leto 1984)
Cizljeva plaketa je najvišje priznanje Mestne občine Maribor na področju športa – Miran Cizelj je bil pred drugo svetovno vojno vrhunski in vsestranski športnik, 18. januarja 1944 so ga, starega 28 let, kot partizana Gorenjskega odreda na kmetiji v Spodnjem Vetrnu pod Storžičem obkolili Nemci, da jim ne bi padel živ v roke, se je ustrelil